Vas zanima kaj je habitatni tip?
Razlage pojma habitatni tip so različne. V naših in tujih prispevkih z naravovarstveno vsebino zasledimo več različnih besed za isti pojem, na primer: življenjsko okolje, habitatni tip, habitat, biotop, ekotip, ….
Za naravovarstvene dejavnosti je primerna posplošitev na fiziognomsko enoto v naravi v povezavi z značilnimi življenjskimi prostori rastlinskih in živalskih vrst. Označimo jo lahko kot habitatni tip ali tip življenjskega prostora. Več pa lahko preberete tukaj.
Ali veste kaj so območja Natura 2000?
Evropska unija že več kot desetletje oblikuje mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja NATURA 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Pravno podlago za vzpostavljanje območij NATURA 2000 predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic.
Izbira načina varovanja območij Natura 2000 je prepuščena presoji vsake države članice. V evropskih državah za biotsko raznovrstnost najpogosteje skrbijo s pogodbenim varstvom ali skrbništvom, na habitatnih tipih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa.
Več o njih pa lahko preberete tukaj in v zgibanki MOP.
Človekov vpliv na poplavne in obrečne gozdove je zelo velik, saj jih je že od daljne preteklosti izsekaval in spreminjal v kmetijske površine, pozneje pa jih je uničeval tudi z gradnjami hidroelektrarn, z regulacijami rek in potokov, izsuševanjem mokrišč, nanje pa vpliva tudi z izkopavanjem proda, utrjevanjem rečnih brežin, črpanjem podtalnice ipd. Gospodarsko vredna sta predvsem močvirni gozd črne jelše (grez) in poplavni gozd doba (dobrava), ponekod s primesjo belega gabra in drugih listavcev. Neprecenljiva je varovalna vloga logov, saj so dragocen regulator vodne bilance in tam, kjer so še ohranjeni, lahko varujejo naselja pred poplavami. Obrečni, močvirni in poplavni gozdovi so med vsemi našimi gozdnimi tipi najbolj izpostavljeni vdoru in širjenju invazivnih tujerodnih vrst, kot so Robinia pseudacacia (= R. pseudoacacia), Acer negundo, Helianthus tuberosus, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Solidago gigantea, S. canadensis, Echinocystis lobata, Rudbeckia laciniata, Fallopia japonica, F. × bohemica, Parthenocissus inserta, P. quinquefolia, Amorpha fruticosa, Aster novi-belgii agg., Bidens frondosa, Erigeron annuus, Physocarpus opulifolius, Deutzia scabra, Duchesnea indica in druge.
Amerikanski javor (Acer negundo) je vsiljivec v prekmurskih gozdovih
Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka)
Loge mehkih listavcev v glavnem sestavljajo mehkolesni listavci – vrbe, topoli in jelše. Praviloma so to mlajši razvojni stadiji gozdov, ki zaraščajo prodišča od bregov rek navzgor proti višjim in starejšim rečnim terasam. Od zelo labilnih začetnih stadijev (vrbova grmišča na prodiščih) poteka razvoj preko sestojev sive jelše, jesenov, veza do ustaljenih združb, ki pa so še vedno pod vplivom talne ali poplavne vode (povzeto po Dakskobler in sod. 2013, POPLAVNI, MOČVIRNI IN OBREŽNI GOZDOVI V SLOVENIJI, Gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih)
Poplavni hrastovo-jesenovi-brestovi gozdovi
Loge trdih listavcev – dobrave – v glavnem sestavljajo trdi listavci (hrast dob, brest vez, veliki in ozkolistni jesen). So razvitejši razvojni stadiji gozdov, po navadi nekoliko oddaljeni od rečnih bregov in na bolj razvitih obrečnih tleh. Najbolj ohranjene sestoje dobrav in vezovij najdemo ob Muri, nekaj tudi ob Dravi (južno od Maribora), v Krakovskem gozdu, v Jovsijih ter Dobravi (povzeto po Dakskobler in sod. 2013, POPLAVNI, MOČVIRNI IN OBREŽNI GOZDOVI V SLOVENIJI, Gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih).
