7. april, Mednarodni dan bobra

Po nekaterih zapisih smo Slovenci zadnjega bobra pokončali leta 1643. Obstaja sicer verjetnost, da se je naš največji avtohtoni glodavec skrivoma uspel  prebiti vse do 18. stoletja. Vendar slednje ne spremeni dejstva, da se je v preteklosti sobivanje s človekom v Sloveniji zanj slabo končalo.

DANES:  Sobivanje človeka in bobra – 2. poskus.

Leta 1998 bobri prestopijo državno mejo s Hrvaško in ponovno naselijo naše vodotoke. Začetno navdušenje nad njegovo vrnitvijo se s porastom številčnosti začne mešati z nejevoljo. Bober je ena redkih, če ne edina vrsta, ki lahko pri urejanju prostora konkurira človeku. Z gradnjo jezov in podiranjem dreves prinaša številne prednosti pa tudi spremembe nad katerimi nismo vedno najbolj navdušeni.

 

Mednarodni dan bobra je posvečen osveščanju javnosti o pomenu in vlogi vrste v naravi. Države organizirajo terenske oglede bobrovih nahajališč, predavanja, delavnice za najmlajše in druge dejavnosti. Pomemben del izobraževanja so tudi aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju ali preprečevanju konfliktov z bobrom.

V izogib učenju na lastnih napakah, je sodelovanje z državami, ki imajo že bogato tradicijo učinkovitih rešitev za trajnostno sobivanje človeka z bobrom vsekakor smiselno. S tem namenom je v mesecu marcu Slovenija v okviru projekta GoForMura gostila svetovno znanega strokovnjaka za bobre, Duncan Halleya, ki prihaja z Norveške. Opozoril je, da je potrebno k upravljanju s populacijami bobra pristopiti čimprej in v proces aktivno vključiti lastnike gozdov.

Samo čas bo pokazal kako uspešni bomo pri ponovnem poskusu sobivanja z bobrom. V obliki peščene ure izklesana drevesna debla pa naj bodo v opomin, da čas neusmiljeno teče.

Saša Vochl, raziskovalka na Gozdarskem inštitutu