DSC_2157

Populacija bobra v Murski šumi narašča

/in /by

V pomladi 2016 smo pospešili raziskave, ki so namenjene populaciji bobra, njegovem statusu in razvoju ter učinkom na kmetijske površine in gozdove. Pri tem nam s svojimi dragocenimi znanji pomaga tudi dr. Duncan Halley iz Norveškega inštituta za naravno dediščino NINA (več o tem), ki se je prejšnji teden z nami podal na teren ob Muri in delil z nami številne izkušnje Norvežanov, ki jih imajo z bobrom.

  • Bobri so v takih mrtvicah Mure že domači

  • Priprava kamere za nočno snemanje gibanja bobrov

  • Tipične poškodbe dreves okoli bobrišča

  • Saša Vochl in Duncan Halley med strokovnim pogovorom o gospodarjenju z bobrom

1234
O obisku so poročali tudi nacionalni mediji, poudarek pa bo seveda na lokalnih medijih.

Bober je zavarovan tako na mednarodni ravni kot tudi z domačo zakonodajo. Varuje ga habitatna direktiva in je kot evropsko pomembna vrsta vključen v območja Natura 2000. V Sloveniji je uvrščen na rdeči seznam ogroženih sesalcev z oznako Ex. To pomeni, da je vrsta nekoč že živela pri nas, vendar je izumrla in je danes obravnavamo kot prizadeto vrsto. Vsekakor pa je bobrov že nekaj sto in se uspešno množijo, kar nakazujejo tudi nova bobrišča ob strmih bregovih Mure in njenih rokavov.

V okviru projekta GoForMura predvidevamo za izboljšanje habitata (življenjskega okolja) bobra izvesti sadnjo nekaterih drevesnih vrst, zato se bo že kmalu (marca in aprila 2016) sadilo sadike vrbe in topola z namenom povečevanja prehranskega habitata (brežin) za bobra. V sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi pripravljamo tudi upravljavski načrt za dva tipa gozdov, v katerem bodo med drugim predvideni tudi ukrepi za izboljšanje stanja habitata bobra v luči varovanja vrste in zmanjševanja konfliktov zaradi bobrovega delovanja.