1. mesto  Weis Lara_OŠ Križevci

Rezultati ustvarjalnega natečaja Skrivnosti gozdov ob Muri

Z ustvarjalnim natečajem projekta GoForMura smo želeli otroke spodbuditi k opazovanju in doživljanju gozda, ki jih obkroža. Mlade raziskovalce in ustvarjalce smo spodbujali k odkrivanju zanimivih habitatov vseh vrst živali in rastlin, malih in velikih, ki živijo v gozdovih ob reki Muri. V spodaj prikazanih nagrajenih izdelkih vidite, katere podobe navdušijo otroške oči, ko opazujejo tesni preplet dreves, živali in vode.

Vsak poslan paket izdelkov je bil unikaten – in vsak je zbudil neštete, včasih potisnjene, a vedno prijetne občutke raziskovalcem gozdov. Mnoge likovne tehnike, ki so se jih otroci poslužili, so navdušenje še stopnjevale. Vsak natečaj pa se mora zaključiti z izborom – najzanimivejših, najzgovornejših, naj….  izdelkov.

Preberi več

izgled obrazca za popis bolezni_Ogris_teren

Popis bolezni v študijskih območjih Murska Šuma in Gornja Bistrica

Popis bolezni za oceno ogroženosti habitatnih tipov sta julija in avgusta 2016 opravila prof. dr. Dušan Jurc in dr. Nikica Ogris iz Gozdarskega inštituta Slovenije. V nadaljevanju lahko preberete povzetek njunega dela:

Popis bolezni sva opravila po metodi nelinearnih transektov širine 5 m, tj. 2,5 m levo in desno od roba poti. Pri popisu sva upoštevala tako zdrava kot bolna drevesa, vendar samo drevesa, ki so imela prsni premer večji kot 10 cm.

Popis bolezni sva opravila s tabličnim računalnikom z operacijskim sistemom Android 4.2, diagonala zaslona 10,1″, za katerega je N. Ogris razvil namensko aplikacijo za popis bolezni po metodi nelinearnih transektov. Tablična aplikacija je vključevala interaktivno karto (grafične podlage DOF, TK25, gozdni odseki, ceste), obrazec za popis zdravih dreves (beleženje lokacije in drevesne vrste) in obrazec za popis bolnih dreves (beleženje lokacije, drevesne vrste, bolezni, prizadeti del, jakost poškodbe, poškodba debla, predlagan ukrep, opomba).

Preberi več

????????????????????????????????????

Prvi nasad z avtohtonim črnim topolom (Populus nigra L.) v Sloveniji

V okviru projekta GoForMura smo v mesecu decembru 2015 osnovali prvi nasad z avtohtonim črnim topolom (Populus nigra L.) v Sloveniji. Nasad smo osnovali na območju nekdanjega starejšega nasada topolovih križancev. Posadili smo 675 enoletnih sadik, ki so v višino merile od 2 m do 3,5 m. Gostota sadnje je 625 sadik / ha.

Vse sadike črnega topola, ki jih sadimo v projektu GoForMura, so vzgojili v registrirani gozdni drevesnici Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota v Ižakovcih. Sadike so vzgojene iz potaknjencev, ki so jih pridobili iz enoletnih pokončnih odganjkov (šibe) dreves v gozdnem genskem rezervatu avtohtonega črnega topola ob reki Muri.

INFORMACIJE o pridobivanju potaknjencev za vegetativno razmnoževanje črnega topola in vzgojo sadik najdete tukaj.

Sadike topola so bile visoke 2 m.

Sadike topola so bile visoke več kot 2 m.

 

Priprava sadik za prevoz v Mursko šumo

Priprava sadik za prevoz v Mursko šumo

 

Preberi več

DSC_2157

Populacija bobra v Murski šumi narašča

V pomladi 2016 smo pospešili raziskave, ki so namenjene populaciji bobra, njegovem statusu in razvoju ter učinkom na kmetijske površine in gozdove. Pri tem nam s svojimi dragocenimi znanji pomaga tudi dr. Duncan Halley iz Norveškega inštituta za naravno dediščino NINA (več o tem), ki se je prejšnji teden z nami podal na teren ob Muri in delil z nami številne izkušnje Norvežanov, ki jih imajo z bobrom.

O obisku so poročali tudi nacionalni mediji, poudarek pa bo seveda na lokalnih medijih.

Bober je zavarovan tako na mednarodni ravni kot tudi z domačo zakonodajo. Varuje ga habitatna direktiva in je kot evropsko pomembna vrsta vključen v območja Natura 2000. V Sloveniji je uvrščen na rdeči seznam ogroženih sesalcev z oznako Ex. To pomeni, da je vrsta nekoč že živela pri nas, vendar je izumrla in je danes obravnavamo kot prizadeto vrsto. Vsekakor pa je bobrov že nekaj sto in se uspešno množijo, kar nakazujejo tudi nova bobrišča ob strmih bregovih Mure in njenih rokavov.

V okviru projekta GoForMura predvidevamo za izboljšanje habitata (življenjskega okolja) bobra izvesti sadnjo nekaterih drevesnih vrst, zato se bo že kmalu (marca in aprila 2016) sadilo sadike vrbe in topola z namenom povečevanja prehranskega habitata (brežin) za bobra. V sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi pripravljamo tudi upravljavski načrt za dva tipa gozdov, v katerem bodo med drugim predvideni tudi ukrepi za izboljšanje stanja habitata bobra v luči varovanja vrste in zmanjševanja konfliktov zaradi bobrovega delovanja.

Odmrla biomasa glede na tip lesa_mehki listavci in trdi listavci_GornjaBistrica

Odmrla biomasa v prekmurskih gozdovih

Podajamo vam preliminarne kartne prikaze sestave in količine odmrle lesne biomase v študijskih območjih Murska šuma in Gornja Bistrica. Snemanje podatkov je potekalo v zahtevnih pogojih maja in junija 2015. Na ploskvah smo merili naslednje tipe odmrle biomase:

  • Ležeče odmrlo drevo (podrtica) je vsako odmrlo drevo, katerega kot med deblom in tlemi je manjši od 45o; drugače je to stoječe odmrlo drevo (sušica).
  • Stoječe odmrlo drevo (sušica).
  • Panj (štor) je del drevesa, ki po sečnji ostane na mestu, kjer je raslo drevo.
  • Štrcelj je stoječi odlomljeni del debla drevesa (sušica ali podrtica brez vej).
  • Kos je vsak večji lesni kos ali del drevesa, ki presega določene minimalne dimenzije (L ≥ 0,5 m).

Več o načinu meritev odmrle biomase na terenu lahko preberete v priročniku Monitoring gozdov…(Kovač in sod.,2014).

Priročnik vam na povpraševanje tudi pošljemo.

 

sušenje jelše_Jurc

Zakaj se sušijo črne jelše ?

V Prekmurju (Črni log) smo gozdarji l.2015 opazili obširna sušenja jelševih gozdov. Z raziskavo na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo ugotovili, da je sušenje povzročila jelševa fitoftora (glivolika alga). Dolgotrajne poplave so zmanjšale odpornost jelševih dreves in plavajoče zoospore jelševe fitoftore so okužile velike površine jelševih gozdov. Priporoča se čimprejšnji posek okuženih dreves jelše (Alnus glutinosa) in premislek o tem ali bi zasnovali nekoliko bolj mešane sestoje (z vrbami, vezom, brestom, čremso…), če bodo take poplave pogoste.
Več informacij najdete  v poročilu Gozdarskega inštituta Slovenije.

Prenesi (PDF, 1.27MB)


Ogled filma o jelšah: http://4d.rtvslo.si/…/gozdovi-slovenije-dokumenta…/169752080

ozkotirna železnica_MŠ

Med delom naleteli na 60 m dolg ostanek trase ozkotirne gozdne železnice

Ko smo novembra 2015 v okviru projekta GoForMura na študijskem območju v Murski šumi zakoličevali, označevali in pripravljali sadilno površino za sadnjo črnega topola, smo naleteli na okoli 60 m dolg ostanek trase ozkotirne gozdne železnice!

Za izkoriščanje 3300 ha gozdov so pričeli leta 1917 graditi gozdno železnico s tirno širino 76 cm od železniške postaje v Lendavi (kjer so pripravili tudi lesno skladišče) proti Bogojini. Celotna dolžina preprosto in poceni grajene proge, prirejene za parno vleko je bila 26,4 km. Celotno zgodbo o tem kaj nam razkrivajo ostanki gozdne železnice najdete v Novičniku Berek št.5.

????????????????????????????????????

Od kje izhajajo sadike hrasta doba?

Vse sadike doba, ki smo jih posadili v projektu GoForMura, so vzgojili v gozdni drevesnici Polana, ki je v upravljanju Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota. Sadike so bile vzgojene iz semena, ki so ga nabrali v odobrenem gozdnem semenskem sestoju doba, v katastrski občini Pince.

Gozdni semenski objekt št. 3.0104 je 36 ha velik in 110 let star sestoj drevesne vrste Quercus robur L. v Murski šumi. Raste na nadmorski višini 156 m. Z izborom že vzgojenih sadik iz tega semena smo zagotovili ustrezen izvor sadik za sadnjo v predpanonski ekološki regiji oz. ekološki podregiji Murska ravan. Seme (želod) za vzgojo sadik doba so nabrali iz vsaj 50 dreves, ki so 1-2 drevesni višini narazen. Lahko ga nabiramo ročno, z grabljenjem ali s ponjavami pod drevesi.  Za zagotavljanje stabilnosti bodočega sestoja je poleg ekološke in fiziološke ustreznosti gozdnega reprodukcijskega materiala pomembno zagotoviti tudi prenos velike naravne genetske pestrosti hrasta doba iz gozda na zasnove novega sestoja. Sadili smo 3-letne sadike z višino najmanj 80 cm. Na treh objektih smo posadili skupno 23.900 sadik hrasta doba.

Seznam vseh slovenskih gozdnih semenskih objektov najdete TUKAJ.

crnaStorklja2-Piet Munsterman

Počasi stopamo v zadnje dni leta 2015 …

Projekt GoForMura je prehodil že skoraj polovico poti in postal bogatejši za nova znanja, doživetja, prijateljstva. Še več pa pričakujemo od leta 2016, ko se bo že bližal cilju.

Hvala vsem, ki ste in boste tudi v prihodnje prispevali k uresničitvi zastavljenih nalog.

voscilnica_2016_1